"Veselje, ki se ga ne da opisati z besedami." - Anita Rauh, koordinatorka enote Kočevje

Občina Kočevje je največja občina po površini v Sloveniji in to zaznamo tudi Sopotniki. Kočevje je prva enota, kjer smo zaradi velikega števila prevozov uvedli dve vozili. Koordinatorka enote, Anita Rauh, opravi tudi do 30 klicev na dan.

Včasih je potrebno obveznosti starejših prestaviti, uskladiti termin z ustanovami, kamor so namenjeni, da lahko opravimo vse prevoze. Takšne pomoči so zelo veseli, saj se sami vse težje znajdejo, da bi si prenaročili termine. Povedo, da drugega prevoza nimajo in če s prenaročanjem omogočimo, da obveznost opravijo, je njihovo veselje tolikšno, da se ga ne da opisati z besedami. Anita potem prejme v zahvalo kavo ali čokolado. Starejši jo izročijo prostovoljcu, ki opravi prevoz, on pa jo nato prinese njej.

Telefonski pogovori potekajo tako, da starejši pokliče in sporoči svojo obveznost, koordinatorka enote pa obveznost uskladi z urnikom prevozov in zabeleži rezervacijo. Včasih pa klic preraste v kaj več. Anita pove, da smo pred letom dni starejšo gospo vozili več dni zapored na fizioterapijo. Gospa je vsako jutro poklicala z izgovorom, da preveri ali prevoz velja, nato pa še dolgo klepetala. Gospa še sedaj rada večkrat pokliče in pred epidemijo je izrazila željo, da bi po njo prišla namesto prostovoljca Anita, da se skupaj odpravita na kavo. Načrte je prekrižala epidemija vendar, ko le-ta mine, se obeta prijetno druženje ob kavi, ki se ga obe že veselita.

Koordinatorko enote Kočevje smo še vprašali kaj želi starejšim ob koncu leta in pravi: »Na prvem mestu jim želim zdravja, naj se čuvajo, skrbijo zase in pa čim več dobrega v naslednjem letu!«

V novem letu starejšim želim poguma!

Nina Zečević je eno leto koordinatorka enote Kras-Brkni, naše prve enote, ki deluje že 6 let. Enota združuje tri občine, uporabnikov je veliko in število starejših, ki aktivno koristijo storitev še vedno raste.

Za prvi klic bi pričakovali, da imajo starejši veliko vprašanj, kako storitev poteka, vendar Nina pove, da se pogosto zgodi, da pokličejo in takoj povedo, da bi potrebovali prevoz, tako da niti ne ve, da so prvič poklicali. Ko uporabnikovo rezervacijo skuša vpisati v aplikacijo pa opazi, da se niso še nikoli peljali z nami. Pokliče jih še enkrat, da razloži kako poteka storitev, pa že zelo veliko vedo, ker so brali o nas v lokalnem časopisu. Včasih pri prvem prevozu želijo, da jih pelje prostovoljec, ki ga poznajo, ker je na primer njihov sosed. Ali pa pri prvem prevozu tako vzljubijo prostovoljca, da bi želeli, da bi jih še naprej vedno peljal on. No, potem pa spoznajo še ostale in vidijo, da so vsi zelo vredu. Ko nato drugič pokličejo za prevoz, povedo kako je bilo super in pohvalijo prostovoljce. Se pa tudi zgodi, da pokličejo takoj po prvem prevozu in nas pohvalijo.

Pogovori s starejšimi so včasih izziv, saj kakšno stvar težje razumejo, kot na primer sedaj, ko jim je potrebno vnaprej razložiti zaščitne ukrepe, potem pa Nina večkrat ponovi, da ji na koncu v šali že rečejo: »Dobro, dobro, ne se tako matrat, sej sem razumu.« No, prav pred kratkim pa pravi, da se ji je zgodilo, da je klicala gospa za prevoz in nato še dolgo klepetala. V takšnih primerih pa radi slišijo, če pove navodila dvakrat ali trikrat in se še malo pomeni z njimi.

Kaj pa našim uporabnikom želi ob koncu leta? "Starejši si želijo samo zdravja, ker enkrat, ko te pusti na cedilu, se človek zave kako je pomembno, zato jim Nina želi predvsem tega. Glede trenutnih razmer, pa jim želi optimizma in poguma; korajže!"

"Z uporabniki smo že kot družina." - Barbara Krašovec, koordinatorka enote Ankaran

Starejši lahko vsak delovni dan pokličejo na naše telefonske številke in se naročijo na prevoz. Njihov klic sprejmejo naši koordinatorji enot, ki s starejšimi tudi poklepetajo, se skupaj nasmejijo in stkejo posebne vezi.

Barbara Krašovec je koordinatorka pri Sopotnikih Ankaran in pri delu ji največ pomeni odnos s starejšimi na splošno. Pravi, da se vedno potrudi, da se v telefonskem pogovoru poslovijo dobre volje in da je dan za njih nekoliko lepši, kot je bil, preden so poklicali Sopotnike. »Samo da vas kaj ne prime, ker brez vas ne bomo mogli,« ji povedo v telefonskih pogovorih, Barbara pa pravi, da je z njimi že kot del družine.

Pogosto jo pokličejo tudi kar tako, za klepet. Pokličejo in vprašajo kako je, če je zdrava in kaj počne. Radi jo tudi vprašajo kaj bo kuhala in ko jim pove recept, odgovorijo, da si bodo tudi sami sedaj to pripravili za kosilo.

Kdaj pa potrebujejo tudi tolažbo. Barbara pravi: »Nedolgo nazaj, sem doživela nekaj, kar me je ganilo. Klicala je gospa, ki se večkrat pelje z nami in biva v domu starejših občanov, ker je želela iti na pokopališče in obiskati grob pokojnega moža. Klicala je pred prvim novembrom in na nas se je obrnila, ker nima nikogar drugega. Zaradi epidemije v tem času prebivalci doma niso smeli zapuščati doma in žal ji nismo mogli ustreči. Gospe je bilo težko zaradi tega, meni pa tudi, saj me njihove zgodbe ne pustijo ravnodušne. Pa vseeno sem ji namenila vzpodbudne besede, da ko bodo sproščeni ukrepi, jo bomo zagotovo peljali. Poslovili sva se nekoliko lažje.«

Kaj pa Barbara želi uporabnikom ob koncu leta?

Želim jim, da ohranjajo pozitiven pogled na svet in da mislijo na lepe trenutke, ki so jih doživeli z nami in jih še bodo. Skupaj zmoremo vse in bomo prebrodili tudi te težje čase, pa bodo že spet sončni žarki posijali na lepo prihodnost, ki nas čaka.

"Če bi vsak naredil tak korak, bi bil svet lepši." - Milena Bratkovič, prostovoljka enote Litija-Šmartno pri Litiji

Sopotniki združujemo 200 prostovoljcev in Milena Bratkovič je ena izmed njih. Vozi pri Sopotnikih Litija - Šmartno pri Litiji. Pri Sopotnikih je spoznala, da dobro pozna samo kraj, kjer živi, to je Šmartno pri Litiji, krajev v okoliških hribih pa prej ni nikoli obiskala. Da najde pot do naslovov uporabnikov se je naučila uporabljati pripomočke na sopotniškem telefonu in si sedaj z njimi pomaga.

Milena pri Sopotnikih poleg novih krajev spoznava tudi nove ljudi. O najbolj nenavadni izkušnji pravi: »To je bila moja prva vožnja. Eno leto je že od tega. Peljala sem gospoda, ki je želel v mesto po opravkih. Bil je zelo pozitiven, prav videlo se je, da je srečen, da živi. Bil je tudi zgovoren in me je vprašal: » Koliko si pa ti stara?« Povedala sem mu, on pa je odgovoril: »Jaz pa jih imam 26.« Pojasnil je, da ima presajeno srce in povedal mi je kako je hvaležen za vsak dan in da se zaveda, da mu je podarjen. Gospod mi je ostal v spominu do danes. Ta njegova pozitivna drža, kljub temu da je sam in da ne živi v bogastu.«

Najbolj se je pri delu dotakne hvaležnost starejših. »Tako hvaležni so, da lahko gredo z nami od doma po opravkih in niso vse dni v svojih hiškah,« pravi.

Kaj pa Milena želi uporabnikom ob koncu leta? "Vsem želim predvsem zdravja, v tem času je to najbolj pomemebno, kot prostovoljka pa si želim, da bi bilo čim več ljudi odprtih za dobra dela, da bi znali prisluhnit tistim, ki to rabijo. Če bi vsak naredil tak korak bi bil ta svet lepši."

"Sopotniki v pravem pomenu besede." - Olga Ostrouška, uporabnica

Med našimi dolgoletnimi uporabniki sta gospod in gospa Ostrouška iz Velikega Dola. To je vas na Krasu, v kateri ni trgovine, do najbližjega zdravnika pa je 10 minut vožnje. Zanju skrbi sin, vendar mu službene obveznosti ne dopuščajo dopusta vsakokrat, ko starši potrebujejo prevoz, zato se gospod in gospa večkrat obrneta za pomoč na Sopotnike.

Gospo Ostrouška smo poklicali in prosili, če nam zaupa nekaj vtisov o sodelovanju s Sopotniki. Povedala je, da nas z možem pokličeta, kadar ima kdo od njiju zdravniški opravek in če nas ne bi bilo, bi večkrat morala zdravniški pregled izpustiti. Rada se peljeta z nami, ker so prostovoljci zelo prijazni in ker poleg nas in sina, nimata drugega, na kogar bi se lahko še obrnila. Zanju smo prav zares postali Sopotniki v pravem pomenu besede. Ob zaključku pogovora pove, da imata že rezerviran prevoz v januarju in aprilu in da se kmalu vidimo.

Več o akciji zbiranja sredstev

Pridružite se nam in pomagajte uresničiti cilj, da zberemo sredstva za nakup šestih telefonov, ki jih potrebujemo v naših pisarnah za sprejemanje klicev starejših in na terenu, v naših prostovoljskih vozilih. V vsaki od naših enot, ki delujejo v 15 slovenskih občinah, sta v uporabi dva telefona. Telefone moramo zaradi obrabe pogosto menjati in obračamo se na vas, da nam ob koncu leta pomagate, da zberemo vsa potrebna sredstva, za telefone, ki jih bomo uporabljali v naslednjem letu.

Telefonski klic starejših je prvi stik z Zavodom Sopotniki. Vsak dan se v pogovoru z njimi trudimo, da vzpostavimo odnos zaupanja, da se starejši počutijo sprejete in varne, ko se z nami odpravijo od doma.

Na terenu, v sopotniških vozilih, je telefon osnovno orodje prostovoljcev, da najdejo pravi naslov uporabnika in pravi naslov destinacije, npr. bolnišnice, banke, pošte ali cvetličarne. Je tudi orodje preko katerega prostovoljec doseže svojega mentorja, koordinatorja enote in se z njim posvetuje v primeru zamud ali drugih nepredvidenih okoliščin, da s skupnimi močmi najdeta rešitev za to, da se dan odvije kot predvideno in vsak starejši pride do storitve, ki jo v tistem dnevu potrebuje.

Naš cilj je, da s skupnimi močmi zberemo 1.000 eur, kar nam bo omogočilo nakup šestih telefonov v vrednosti 160 eur. Prispevajte poljuben znesek in nam pomagajte na poti do cilja ali pa z donacijo 160 eur v celoti zagotovite nov telefon.

Z vašo pomočjo bomo poklicali čudovito novo leto za starejše, v katerem se bodo lahko še naprej obrnili na Sopotnike in si zagotovili prevoz v dobri družbi.

Z donacijo se vaša vključenost ne zaključi.

Zbrana sredstva iz novoletne akcije bomo imeli na zalogi in ko se bo v kateri izmed enot pokazala potreba po novem telefonu, jih bomo uporabili.

Želimo, da se vsak, ki se odloči za prispevek, počuti vključenega v sopotniško zgodbo. Zato vam bomo, če se odločite za prispevek, poročali ob nakupu novega telefona o tem, kateri enoti Sopotnikov in koliko starejšim ste pomagali z donacijo.

Majhno dobro dejanje je vredno več kot največja dobra namera. Zato vas vabimo k podpori še danes. Vključite v praznično vzdušje starejše in jim zagotovite čudovito novo leto 2021.

38.114 klicev.

Do danes smo s telefoni opravili najmanj 38.114 klicev s starejšimi, na podlagi katerih smo zagotovili 19.078 prevozov.

Z brezplačnimi prevozi za starejše Sopotniki spreminjamo stanje, kjer starejši zaradi odsotnosti prevoza izpustijo celo tako pomembne opravke, kot je obisk zdravnika ali nakup živil in jim omogočamo, da imajo dostop do vsega, kar potrebujejo za dostojno življenje.

3.176 ur pogovorov.

Na te številke smo zelo ponosni, saj so naši pogovori več kot sprejem rezervacije, tako kot so naši prevozi več kot premagovanje kilometrov od točke A do točke B.

Klic na številko Sopotnikov pomeni za starejše prijeten klepet s koordinatorjem enote. Med vožnjo si starejši in prostovoljci v vozilih izmenjujejo življenjske zgodbe in spletajo se nova prijateljstva. Z ohranjanjem rednih družabnih stikov ogromno prispevamo k zadovoljstvu in kvalitetnemu življenju starejših.

39.915 ur podpore prostovoljcem

Prostovoljci so srce Zavoda Sopotniki.

V šestih letih delovanja Zavoda Sopotniki so prispevali 39.915 ur prostovoljskega dela. Na terenu so bili ves čas deležni podpore mentorjev, koordinatorjev enot. S telefonskim klicem so se na koordinatorje obrnili v vsakem primeru negotovosti. S pomočjo sopotniške aplikacije na telefonu pa so z lahkoto našli vsak naslov in z enim klikom poklicali uporabnika.

Zagotavljanje kvalitetne storitve je naša želja in cilj od začetka delovanja, delujemo za starejše, ki so ranljiva skupina, delo pa se odvija na cesti in je izjemno odgovorno. Verjamemo in to tudi dokazujemo v praksi, da je kvaliteto mogoče doseči v storitvi, ki je v tolikšni meri utemeljena na prostovoljstvu. Mobilni telefoni nam omogočajo, da v delo vključujemo prostovoljce, s čimer poudarjamo stik med ljudmi in sodelovanje, kar je velik del čara rešitve Sopotnikov.